torek, 19. avgust 2014

Vpliv glasbe na razvoj otroka

Otroci začnejo glasbo spoznavati že zelo zgodaj - v maminem trebuhu. Naj so to zvoki zunanjosti, mamin srčni utrip ali “šumenje” plodovnice. Tako ne preseneča, da se novorojenci hitro pomirijo ob zvoku glasov, ki jih poznajo še iz maternice in da je glasba zanje od malih nog nekakšna terapija, kasneje spremljevalka in potem morda celo tolažnica in zavetje …

Kaj pravijo raziskave?

Adam v bobnarskem elementu
Po celem svetu je bilo opravljenih več raziskav, ki so želel odkriti oziroma potrditi povezavo med poslušanjem glasbe in otrokovim razvojem že v predšolskem obdobju. Tako ne preseneča, da imajo otroci, ki poslušajo veliko glasbe, veliko boljši besedni zaklad, poleg tega pa se tudi mnogo boljše zavedajo glasovnih struktur besed, veliko bolj razločijo besede in jih lepše izgovarjajo. Glasbena popotnica je odlična spremljevalka tudi kasneje, saj so v ZDA s številnimi raziskavami odkrili, da otroci, ki se več let ukvarjajo z glasbo, dosegajo boljše rezultate predvsem pri jezikovnem pouku, branju in splošni pismenosti, švedski raziskovalci pa so to še dodatno potrdili tudi z izsledki, da je za možganske procese in s tem posledično razumevanje in reševanje problemov pomembna tudi sposobnost sledenja ritmu glasbe.  

Žanri

Kakšno glasbo predvajati otroku - ga preprosto pustiti vplivu okolja ali ga usmeriti? Ali ga izrazito otroška glasba “poneumila” in kaj bo imel od glasbe, ki je zanj doživljajsko preveč intenzivna? Najbolj smiselna se seveda zdi srednja pot - otrok naj, predvsem, ko je sam, posluša otroško glasbo in otroške pesmice, to pa ne pomeni, da morate tudi vi ves čas poslušati samo otroško glasbo.

Taras v elementu
Z izbiro bodo imeli morda največ težav tisti starši, ki so žanrsko precej strogo usmerjeni (pa naj bo to elektronska glasba, jazz, heavy metal ali pa hip-hop) in bodo sprva morda težko razumeli, zakaj njihovega otroka tako navdušuje melodičnost harmonike in zakaj se tako hitro nauči refrenov hitro zapomnljivih instantnih uspešnic, s katerimi nas bombardirajo radii.

Otroku sta v prvi vrsti pomembna ritem in melodija, sploh pa eno z drugim. In ko boste vašega malčka videla, kako ploska v ritmu s pesmijo ali pa pleše in se pozibava, potem ste mu zavrteli nekaj, kar ga je vsekakor pritegnilo. In naj vas otrokov glasbeni okus ne razočara (preveč) - v toku let se bo še ničkolikokrat spremenil in bo najbrž v le redkih trenutkih usklajen z vašim.

Od poslušanja do igranja, plesa in petja


Otrokovo spoznavanje glasbe se seveda začne s poslušanjem, ko se otrok tudi navadi, da ima glasba različno ritmiko in melodijo, spoznaval bo tuje jezike in če bodo glasbo z njim poslušali starši, bo lahko spoznaval tudi različne inštrumente in njihov zvok.

Taras in Vita - med najglasnejšimi dueti
Igranje je pogost naslednji korak, ko malčki najprej osvojijo veščino, da če z dvema predmetoma tolčejo skupaj, dobijo zanimiv (lahko tudi glasen) zvok. Začeli bodo z igračami, prešli na posodo in potem tudi na kakšen inštrument, ki ga bodo kar sami sestavili. Glasba jim bo vsekakor pomagala tudi pri razvijanju domišljije in najbrž boste še sami presenečeni, v kaj vse se lahko spremni stol, kakšna pločevinka, lonec, skleda, pokrovka in še kaj. Otroci največkrat začnejo z “bobnanjem”, sledi igranje otroških klaviatur in harmonik, kjer pa uho lahko že razloči, kako razvit je otrokov posluh.

Hkrati z igranjem bo otrok, sploh tisti, ki že lepo govorijo; začel tudi peti. Pel bo seveda tisto, kar najpogosteje sliši. Večina slovenskih vrtcev se je pametno odločila in se zelo trudi z izobraževanjem in ozaveščanjem otrok s slovensko ljudsko glasbeno zapuščino oziroma z otroškimi pesmi priljubljenih slovenskih avtorjev, pri čemer izstopa predvsem Janez Bitenc.

Otroške pesmi in tiste pod pretvezo

Starši se pogosto pojavijo pred dilemo, katere otroške pesmi so za otroke primerne in katere ne. Tako velja izpostaviti nekaj odličnih primerov, kjer so besedila povsem nesporna, kjer je glasba otrokom prijetna in tudi same izvedbe so na visoki ravni - bodisi zanje poskrbi izvajalec ali kakšen otroški pevski zbor. 

Vita na kitari
Omenili smo že Janeza Bitenca, čigar neverjetna zbirka pesmi bi morala biti obvezen sestavni del vsakega otroštva, potem sta tu Romana Kranjčan in Damjana Golavšek, pa Melita Osojnik (predvsem s predelavami slovenskih ljudskih pesmi) in Neca Falk z nesmrtnim Mačkom Murijem pa tudi odlično zbirko Zdravilo za strah, za svojega pa bodo otroci vzeli tudi Ribiča Pepeta

Vsekakor je za širino otrokovega glasbenega obzorja povsem priporočljivo, če mu zavrtite ljudsko glasbo (npr. Katalena, TerraFolk, JaraRaja, VolkFolk, Brina, Bogdana Herman, Zvoki Slovenije, …), bodite pa že nekoliko bolj previdni pri izvajalcih kot so Čuki, Čarovnik Grega, Alenka Kolman in drugi, saj se lahko v besedila prikrade kakšna neprimerna beseda, otrokom nerazumljiv pomen oz. neprimerno sporočilo.

Glasba je vsekakor pomemben del otroške vzgoje in razvoja, a je zelo pomembno, da v njej aktivno sodelujejo tudi starši - enako kot pri knjigah ali risankah. Vse ni primerno za vsakogar, pošteno do otrok in ustvarjalcev pa je, da otrokom ponudimo kar največ, da se bo tudi sam naučil ločevati zrnje od plevela.

Mnenje strokovnjaka: Janez Dovč, glasbenik, vodja glasbene založbe Celinka, pobudnik festivala GodiBodi, organizator glasbenih delavnic za otroke in raziskovalec slovenske ljudske glasbene zapuščine

Kako pomemben se vam zdi vpliv glasbe na razvoj otroka?

Janez Dovč (foto: Ana T. Kus)
V časih informacijske poplave je vzpostavitev kritičnega odnosa do glasbe v otroštvu po mojem mnenju zelo pomembna. Otroci z zanimanjem poslušajo, njihovi kriteriji so celostni, večinoma v glasbi iščejo bodisi energičnost in iskrenost, bodisi prijeten zvok. Nobena zvrst ni preveč kompleksna, zaželjeno je, da je izbira in raznolikost čim večja. Tako vzpostavljen samostojni in kritičen odnos v otroštvu  bo vsekakor pripomogel k temu, da bo kasneje v življenju človek po eni strani lažje ločeval zrnje od plevela,  po drugi pa si znal vzeti čas in pozornost zase in svojo rast.

Se strinjate z navedbo, da so otroci zelo hvaležna in hkrati zelo zahtevno občinstvo, ki ga nikakor ne gre podcenjevati?

Spominjam se mnogih dopoldanskih koncertov za šolarje s skupinama Jararaja in Terrafolk, odziv je bil vedno iskren, pri pozornosti in zaznavanju pa se je zelo poznalo, ali so učitelji otroke pripravili, jim nakazali smernice, jih opozorili na zanimive instrumente itd. Glasbeniki pa smo iz odziva otrok prejeli tudi zelo koristne povratne informacije, kateri aranžma je potrebno še izpopolniti, katere napovedi so nejasne ipd. Je pa res, da je v zadnjih časih, ko glasba pri pridobivanju pozornosti tekmuje z vsemi mogočimi bleščečimi in utripajočimi tehnološkimi igračami, pri otrocih lahko opazimo negativne posledice prevelike izpostavljenosti in napadu podatkov in dražljajev na vsa čutila. Po mojem mnenju čimprej potrebujemo korenito strokovno reformo izobraževalnih procesov, ki bi v šolanje vnesla manj podcenjevanja otrok, več zanimanja, igre, občutljivosti in spoštovanja posameznika. V vsakdanje življenje pa več miru, tišine, poglobljenosti, prizemljenosti in pozornosti.

Kaj bi svetovali staršem otrok, ki si želijo otroka vpeljati v svet glasbe - bodisi kot poslušalca ali interpreta oz. ustvarjalca?

Svetujem jim, naj si skupaj z otrokom za glasbo vzamejo čas, za obisk zanimivih koncertov, glasbenih delavnic, poletnih taborov in festivalov, za poslušanje glasbe, za odgovore na otrokova vprašanja. Na ta način se bodo ušesa odprla in prebudila se bo želja po raziskovanju. V naslednji fazi pa pride na vrsto izbira glasbenega izobraževanja, klasične glasbene šole, na voljo pa je tudi vedno več kvalitetnih alternativnih privatnih šol z zanimivimi in občutljivmi učitelji.

Članek je bil objavljen v reviji Lepa & zdrava, julija 2014. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar